Modeli pogajanj se skozi prizmo teorije iger uporabljajo za raziskovalne namene in v praksi, od oblikovanja cen na trgu, do delovanja volilnih sistemov.
Predstavili bomo različici Rubinsteinovega modela pogajanj med prodajalcem in kupcem ter modela Barona in Ferejohna o kongresnih pogajanjih delitve proračuna. Ta preprosta modela sta dva od najpogosteje rabljenih modelov, prvi pri študijah trgov in barantanja nasploh (npr. pri študijah trga dela), drugi pa pri analizah političnih sistemov in porazdelitve bogastva. Izboljšava teh modelov pripelje do nepričakovane ugotovitve. Medtem ko dobi v tržnih pogajanjih večji kos pogače bolj potrpežljivi pogajalec, gre v političnih pogajanjih večji delež bolj nestrpnemu politikantu.
Nato bomo predstavili Shapleyjevo vrednost, ki pojasni, zakaj imajo lahko v parlamentarni demokraciji manjše koalicijske partnerice nesorazmerno veliko moč, v praksi pa služi npr. tudi za porazdelitev stroškov letalske steze med prevoznike z različnimi potrebami. Shapleyjeva vrednost temelji na nestrateškem obnašanju, naš (realnejši) model pa na strateških akterjih.
Pripoved popestri hudomušna estetika modelov.