Ustavna identiteta je relativno nov pojem. Ukvarja se z naslednjimi vprašanji: ali obstajajo v Ustavi določbe, ki jih ni dopustno (nikoli) spremeniti? Ali in kaj v Ustavi neke države odseva skupinsko identiteto naroda? Koliko se pojem ustavne identitete prekriva z narodno identiteto (samobitnostjo), kulturno, versko, ideološko identiteto? Ali lahko država članica EU s sklicevanjem na svojo ustavno/narodno identiteto krši pravo EU? Ustavno sodišče RS se z navedenimi vprašanji še ni izrecno in poglobljeno ukvarjalo (drugače npr. nemško Ustavno sodišče). Samobitnost slovenskega naroda je bila sicer omenjena v nekaj ustavnih odločbah, vendar poseben koncept še ni razvit. Ob razmisleku o tem, kaj danes tvori našo ustavno identiteto in koliko jo (so)določa Evropska unija, bosta predstavljeni dve aktualni odločbi Ustavnega sodišča, iz katerih lahko razberemo nekaj smernic. Obe sta se ukvarjali z vprašanjem diskriminacije muslimanske verske skupnosti v večinsko katoliški (in ateistični) družbi, prva se nanaša na določitev prostih dni, druga pa na obredni zakol. Odločbi odpirata filozofska in pravna vprašanja in sta dobri iztočnici za debato o najtežjih dilemah sodobne družbe.