Za ekstremna okolja je dolgo veljalo, da jih poseljujejo le prokariontski mikroorganizmi. Šele v zadnjih letih se je izkazalo, da bakterijam in arhejam tam delajo družbo tudi nekateri evkarionti – med njimi so še zlasti uspešne glive. Kateri mehanizmi jim omogočajo preživetje v razmerah, ki vladajo na primer v koncentrirani morski vodi v solinah ali pa v ledu arktičnih ledenikov? Odgovor na to vprašanje smo poskušali v preteklosti poiskati s pomočjo različnih pristopov, od evolucijskih do genomskih. Eno od presenetljivih opažanj zadnjih let je tudi veliko prekrivanje med prilagoditvami gliv na stresne razmere v okolju in dejavniki virulence, ki jim omogočajo okužbe živali. Glive, ki so odlično prilagojene na različne vrste stresa, predvsem pa njihovo pogosto pojavljanje na mestih, kjer vsakodnevno prihajajo v stik s človekom, so nekaj, čemur bi po našem mnenju morali posvečati več pozornosti. Seveda pa to ne pomeni, da bi morale imeti na stres tolerantne glive negativen prizvok. Nasprotno: kot kaže primer vsestransko uporabne kvasovke Aureobasidium pullulans, imajo lahko te vrste prav zaradi svojega generalističnega značaja celo vrsto lastnosti, ki so zanimive na primer za industrijo in kmetijstvo. Določitev nukleotidnega zaporedja celotnega genoma štirih varietet A. pullulans nam bo tako pomagala pri boljšem izkoriščanju potencialov te vrste: od proizvodnje številnih zunajceličnih encimov, do zelo dobre tolerance na visoke koncentracije soli.