V prispevku je očrtano predstavljeno organizacijsko delo, ki slavista Rajka Nahtigala uvršča med najpomembnejše učenjake in kulturnike svoje dobe. Po prevratu leta 1918 je Nahtigal sodeloval pri ustanovitvi slovenske univerze – dotlej neuresničene točke nacionalnega programa – in spodbudil ustanovitev Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani, ki je pod njegovim predsedništvom kljub pomanjkanju sredstev izdalo pomembna dela in iz katerega je izšel filološko-historični razred prihodnje Akademije znanosti in umetnosti.