Sedanje stanje v slovenski javni upravi na področju razvoja obdelave podatkov velikega obsega (BigData) in poslovne inteligence (Business Intelligence (BI)) je takšno, da potenciali, ki jih ponuja digitalni način poslovanja, niso dovolj izkoriščeni v smislu povečevanja učinkovitosti poslovanja kot tudi boljšega prilagajanja uporabnikom. Obenem pa razvoj socialnih omrežij, pametnih mest in spletnih gospodarstev v precejšnji meri temelji na podatkovni analitiki, strojnem učenju, na vsem, kar vključujeta izraza BigData in Machine Learning.

Pripadajoča orodja se selijo v prijazne programske rešitve, delujoče na oblačnih platformah. Stranski pojavi tega burnega razvoja se kažejo kot strah pred »velikim bratom«, erozijo klasičnih delovnih mest, pomanjkanjem strokovnjakov tega področja in dejstvom, da se v bistvu podjetja spletnega gospodarstva razlikujejo samo po tem, katero podjetje ima boljšo podatkovno analitiko, boljše programske rešitve strojnega učenja, inovativnejše podatkovne inženirje. Podobne potenciale bi lahko izkoriščali tudi v javni upravi in na ta način izboljšali kakovost in optimalno organiziranost sistema upravljanja s podatki, sistema poročanja in procesa odločanja na vseh ravneh. Ker samo zavedanje ni dovolj, je treba pridobiti praktične veščine in znanja s tega področja.