Prof. dr. Dušan Petrač je višji znanstveni sodelavec Jet Propulsion Laboratory na tehnološkem inštitutu v Pasadeni, Kalifornija, ZDA. Kot fizik, specializiran za razmere, ki vladajo v vesolju (ekstremno nizke temperature, breztežnost), opravlja temeljne in uporabne raziskave predvsem za potrebe civilne vesoljske agencije NASA. Že od 1.1973 je neposredno sodeloval pri poskusih v breztežnostnem laboratoriju (v posebnem letalu), pri poskusih z raketami, z vesoljskim taksijem in umetnimi sateliti. Je bil tudi prvi kandidat slovenskega rodu za polet v vesolje.

Rodil se je 28. januarja 1932 v Kropi, kot šesti otrok v delavski družini. Osnovno šolo je obiskoval v Kropi, Št. Vidu, nekaj mesecev tudi partizansko šolo. Kot dijak gimnazije v Kranju je maturiral leta1951, nato je na ljubljanski univerzi študiral fiziko in matematiko; l. 1956 je diplomiral iz fizike. V 1.1957-63 je bil profesor na gimnaziji v Kranju. V 1.1957-8 je služil vojaški rok in medtem opismenil 18 vojakov. Kot gimnazijski profesor je odslužil dvakratno obveznost štipendiranca kranjske občine. Naključno seznanjenje (s prof. D. Saxonom, kasnejšim predsednikom kalifornijske univerze, med obiskom nekdanjega nacističnega taborišča Dachau) mu je odprlo možnost podiplomskega študija v Los Angelesu, kjer je 1.1971 dosegel magisterij in doktorat iz fizike; disertacija je obravnavala pojave v supertekočem heliju. V l. 1971-3 je poučeval fiziko na univerzitemem oddelku - prejel je nagrado za odlična predavanja - in nadaljeval laboratorijske raziskave. L.1973 je prejel štipendijo NRC znanstvene akademije ZDA za raziskave po lasmi izbiri (do 1975). Isto leto se je zaposlil v Jet Propulsion Laboratory v Pasadeni, kjer še vedno živi in deluje v raznih NASA projektih. Začel je sodelovati z NASA, l.1977 je postal na tej ustanovi višji znanstveni svetnik.

Dandanes sodi med vrhunske, mednarodno priznane strokovnjake na področju vesoljske tehnike. Ob neposrednih delovnih zadolžitvah je še avtor več kot 30 znanstvenih člankov, aktiven na številnih internih in mednarodnih znanstvenih posvetovanjih v Ameriki, Evropi in na Japonskem, prejel je več priznanj in nagrad NASA, posebej za zasluge pri razvoju infrardečih astronomskih satelitov in eksperimente, izvedene z vesoljskimi taksiji. Je svetovalec in član vrste uglednih ustanov, med njimi univerze v Stanfordu in Zahodnem Berlinu, več NASA in drugih ameriških vesoljsko-raziskovalnih središč, član American Physical Society, Planetary Society, New York Academy of Science, znanstveno raziskovalnega društva Sigma ksi, pa tudi član ameriške Slovenske narodno podporne enote. Petrač se je nameraval po opravljenem študiju vrniti v domovino, toda nezanimanje za njegovo delo doma in izredne možnosti za nadaljevanje tega dela na tujem so odločile o nadaljevanju njegove življenjske poti. Medtem je že postal tudi častni meščan Los Angelesa, še vedno pa obiskuje svojo prvotno domovino.

Petrač raziskuje večidel nestandardne probleme, ki jih zastavlja znanosti in tehniki prodiranje človeka v vesoljski prostor. Posebej se je odlikoval pri razvijanju sistema za hlajenje infrardečih detektorjev s tekočim helijem pri temperaturah le nekaj stopinj Kelvina. Agenciji NASA je dokazal, da je njeno hlajenje, predvideno za uporabo v infrardečem astronomskem satelitu, napačno zastavljeno, in je sam predlagal ustrezno rešitev, kar je preprečilo neuspeh okoli 200 milijonov dolarjev vrednega satelita. Petrač raziskuje in načrtuje tudi opremo in postopke za uporabo v breztežnostih razmerah; v takšnih razmerah se je tudi sam usposobil za kandidata - znanstvenega spremljevalca za polet z vesoljskim taksijem in je bil pri enem teh poletov že tudi prva rezerva. Se vedno je izredno aktiven pri razvijanju zelo zahtevnih znanstvenih eksperimentov v breztežnostim okolju na vesoljskem taksiju in v planiranem laboratoriju na mednarodni vesoljski postaji.