Makroskopsko vedenje polimernih materialov je močno odvisno od njihove strukture, ki je rezultat interakcije procesov reorganizacije molekularnih struktur pod vplivom termo-higro-mehanskih robnih pogojev. Procesi reorganizacije molekulpotekajo na različnih časovno-prostorskih skalah, ki so opremljene z distribucijo molekularnih tež in izražene v mehanskem spektru materiala. V skladu s teorijo kaosa lahko interakcije procesov na različnih ćasovno-prostorskih skalah vodijo do formiranja novih kvazi-stabilnih struktur, ki se odlikujejo s povsem drugačnimi makroskopskimi lastnostmi. Časovno-prostorsko skalo posameznega procesa lahko kontrolirano spreminjamo z nadziranjem termo-mehanskih robnih pogojev, ki jim je material izpostavljen v fazi solidifikacije. Na ta način lahko obvladujemo interakcije procesov, ki vodijo do samoorganizacije molekularnih struktur in formiranja t.i. super-strukture, ki se odlikuje s povsem novimi makroskopskimi lastnostmi. Za popis interakcije časovno-prostorkih skal in termo-mehanskih robnih pogojev je bil uporabljen relativistični model LRS (Local-Scale-Relativity), ki predstavlja nadgradnjo nelinearnega visokoelastičnega modela Knauss-Emri. Študij procesov samoorganizacije PA materialov je vodil do razvoja nove generacije inteligentnih PA materialov, katerih makroskopske lastnosti prekašajo konkurenco za nekaj velikostnih razredov. Nova generacija PA materialov predstavlja tehnološki preboj na tem področju. Nova generacija inteligentnih PA materialov nudi možnosti za celo vrsto high-tech aplikacij v medicini in tehniki, ki predstavljajo tehnološki izziv in priložnost za Slovenijo.