Prostor med zvezdami ni povsem prazen. V vsakem kubičnem centimetru je pogosto le nekaj deset atomov. To ni veliko, pravzaprav je to redkeje od najboljšega vakuuma, ki ga znamo narediti v laboratoriju. Tako gostoto delcev bi dobili, če bi zrak v kabini vašega avtomobila razporedili po celotni prostornini Zemljine atmosfere. Vendar je vesolje ogromno, zato se v okolici diska naše Galaksije nabere zelo veliko prašnih delcev, atomov in preprostih molekul ter – vse tako kaže – tudi precej zapletenih organskih makromolekul. Žal ne vemo, natanko katere so te molekule. V naši skupini smo se zato lotili alternativnega pristopa in iz opazovanj velikih spektroskopskih pregledov neba skušamo določiti prostorsko porazdelitev teh delcev. Ta nam lahko nekaj pove o njihovih fizikalnih lastnostih, kot je električni naboj ali masa, hkrati pa govori tudi o burnih dogodkih v preteklosti, kot so eksplozije supernov v naši okolici. Morda lahko razloži celo, zakaj v naši relativno stari Galaksiji še vedno ni zmanjkalo plina za nastajanje novih zvezd.