Že ko sem to razstavo, ki si jo boste lahko kmalu tudi tukaj ogledali, prvič videl pozimi na Morski biološki postaji Nacionalnega inštitua za biologijo v Piranu, sem bil spričo njene izobraževalne, naravoslovne in likovne impresivnosti ter zelo zahtevnega dela, ki so ga pod vodstvom Vladimirja Bernetiča vložili sodelavci MBP, prav navdušen. Osebno pa še posebej zato, ker je pretežni del posterjev, ki z umetniškimi litografijami starih mojstrov prikazujejo morske organizme, povzet iz epohalne monografije slavnega zoologa, darvinista, slikarja in filozofa E. Haeckla: Kunstformen der Natur, 1899 & 1924. Z nekaterimi njegovimi slikovnimi sestavljankami sem se namreč spoznal še med študijem (ojoj! 1958), ki pa so prikazovale samo živali. Šele na posterjih omenjene razstave pa sem odkril tudi slikovne priloge enoceličnih alg morskega planktona: diatomej in dinoflagelatov, ki sem jih, tudi mikrofotografsko obdeloval od 1965 do danes ‐ tudi z vrstično elektronsko mikroskopijo (1). Ko sem videl preciznost risb teh starih avtorjev, ki so imeli na razpolago samo tako preproste mikroskope, kakršnih danes še za srednješolske vaje ne bili porabili, se mi je utrnilo, da bi bilo zanimivo ob razstavi pokazati primerjavo tedanjih risb s sodobnimi mikrofotografijami rastlinskega planktona, kar bo likovno‐naravoslovni cilj mojega predavanja. Upoštevajoč, da to sovpada prav s Svetovnim dnevom Zemlje, bom pa uvodoma in z ilustracijami obravnaval tudi osnovne aspekte planetarnega pomena morskega fitoplanktona.

. . . . . . . . . . . . . . .. . . .. . . . . . . . . . . . . . . . .

(1) To so mi s požrtvovalno pomočjo omogočili: najprej Olga Urbanc Berčič (†) in Kazimir Drašlar, pa še Tihomir Makovec, Marjan Richter in Janko Rode, za kar se jim tudi na tem mestu prisrčno zahvalim.