Ženske so v Sloveniji že desetletja udeležene na vseh ravneh izobraževanja in v plačanem delu s polnim delovnim časom primerljivo moškim. Kljub temu jih je na menedžerskih položajih v gospodarstvu manj, na najvišjih položajih pa znatno manj kot moških. V analizah podnavzočnosti žensk v menedžmentu se navajajo razlogi, povezani z ženskami, z organizacijskim ter širšim družbenim okoljem, v odpravljanju podnavzočnosti pa se uporabljajo ukrepi in prakse na različnih ravneh (zakonodajni, organizacijski, individualni). Nekatere skandinavske in druge evropske države imajo izkušnje z uvedbo kvot za enakopravno udeležbo obeh spolov na najvišjih menedžerskih položajih v poslovnem svetu. Ta ukrep pomeni upor videnju ekonomske sfere kot področja ločenega od družbe, v katerem veljajo specifične in nevprašljive zakonitosti delovanja. Pripoznava družbeno konstruirane osnove ekonomske moči in možnost spremembe. Vprašanje pa je, ali so argumenti, ki so jih v drugih okoljih imeli za uvedbo kvot za enakopravno udeležbo obeh spolov na najvišjih menedžerskih položajih v poslovnem svetu (poslovni razlogi, demokratičnost in pravičnost), relevantni tudi za slovensko okolje in zlasti za sfero menedžmenta v znanosti.