Javna pozornost glede trgovskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA) se je bistveno povečala ob koncu leta 2011, ko so posamične države udeleženke pri japonski vladi, ki je depozitar sporazuma, pričele s podpisovanjem sporazuma ACTA. Ob vsebinskih vprašanjih so se v najširši javnosti odprla vprašanja glede (ne)primernosti postopka sprejemanja sporazuma, predvsem pa o možnih posledicah uveljavitve sporazuma za prihodnost interneta (pobuda: http://pobuda-acta.si). Razprava bo posebej aktualna zaradi pravkar opravljene javne predstavitve mnenj v Državnem zboru dne 17. februarja ter še vedno odprtih vprašanj glede potrebe po drugačni obravnavi intelektualnih pravic v digitalni dobi.