Ali je znanje pomemben dejavnik za sprejem ključnih odločitev o naši prihodnosti?

Ali imajo le gensko spremenjeni organizmi gene?

Ali šola sploh zagotavlja znanja pomembna za sprejem razumnih odločitev?

Svet, v katerem živimo, se naglo spreminja, na nekaterih področjih na slabše (npr. globalno stanje v okolju), na nekaterih področjih na bolje (npr. zdravje ali pričakovana dolžina življenja). Spremembe na številnih področjih človeškega delovanja zahtevajo od vsakega posameznika sprejem odločitev, tudi na področjih o katerih v sklopu formalnega izobraževanja ni pridobil dovolj informacij. Poučevanje o družbeno-znanstvenih temah (to so teme, kjer je razlaga v domeni naravoslovnih ved, odločitve pa se sprejemajo na področjih, ki spadajo v domeno družbenih in humanističnih ved ), postavlja tradicionalne šolske sisteme, v katerega lahko štejemo tudi slovenski šolski sistem, v težaven položaj. Primeri takšnih tem so npr. s področja varovanja okolja, kjer ekologija kot naravoslovna znanost sicer daje razlago za pojave, odločitve pa so praviloma politične ali ekonomske. Šolski sistem v današnjem času ne more temeljiti le na podajanju preteklih spoznanj in njihovi razlagi, temveč mora pripraviti ljudi, da se bodo še potem, ko zapustijo formalno izobraževanje, znali odločati in razreševati probleme, ki v času njihovega formalnega izobraževanja še sploh niso bilo poznani.

Učitelji so najpomembnejši člen, ki vodi h kakovostnemu izobraževanju o družbeno-znanstvenih temah. V primerjavi z mnogimi vrednostno nevtralnimi naravoslovnimi temami (npr. o anatomiji organizmov, kemiji spojin ali o fizikalnih zakonitostih) pa morajo bodoči učitelji za takšno poučevanje pridobiti poleg temeljitega pedagoško-didaktičnega ter predmetno-strokovnega znanja še vedenja o mnenjih, odnosih in stališčih. V sklopu raziskav namenjenih kakovostnejšemu poučevanja družbeno-znanstvenih tem smo na primeru gensko spremenjenih organizmov testirali številne predpostavke (znanje, stališča, čustva, inteligenca), ki bi lahko vplivale na njihovo sprejemljivost med učitelji, in s tem vsaj posredno udi na samo kakovost poučevanja. Spoznanja, pridobljena z raziskavami, izvedenimi na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, je mogoče prenesti še na druge družbeno-znanstvene teme ter sprejemljivost novih tehnologij.