Vnos in naselitev tujerodnih vrst postaja pomemben dejavnik globalnih okoljskih sprememb, njihova posledica so velike škode, izguba biotske pestrosti in moteno delovanje ekosistemov. Številne tujerodne vrste, ki so bile večinoma zanesene v zadnjih 200. letih, so se dobro prilagodile in ustalile v obsežnih območjih Evrope. V Evrop je prisotnih okoli 11.000 tujerodnih vrst. Nevretenčarjev je 1541 vrst, 94% je predstavnikov členonožcev (Arthropoda), 90% le-teh predstavljajo žuželke (1303 vrste). Več kot polovica tujerodnih nevretenčarjev so fitofagne vrste. Najpomembnejše skupine tujerodnih vrst žuželk, ki so povezani z drevesnimi vrstami so polkrilci (Hemiptera, ok. 54%), hrošči (Coleoptera, ok. 18%), metulji (Lepidoptera, ok. 14%) in kožekrilci (Hymenoptera, ok. 8%). Pred kratkim smo pri nas na lesnatih rastlinah odkrili kostanjevo šiškarico (Dryocosmus kuriphilus), storževo listinožko (Leptoglossus occidentalis), ksilomicetofagnega podlubnika (Xyleborus germanus), krivonogo jelovo uš (Cinara curvipes), gledičevkino listno hržico (Dasineura gleditchiae) in druge. Te vrste bomo obravnavali v našem prispevku.