1 Doroteja Lampič, January 9, 2016 at 7:56 p.m.:

Najlepša hvala vam gospod Krištufek.Močno ste me navdušili z vašim predavanjem.Žal pa imam samo dovršeno gimnazijo iz obdobja(matura 1983/1984)in potem sem moralav službo z velikim veseljem sem potem takoj,ko sem dobila prvo pripravniško plačo,sem se vpisala v Prirodoslovno društvo in zaradi zdravstvenih težav iztopila/letnice ne vem/ampak,ko je prenehala tajništvo voditi spoštovana gospa profesorica MARIJANA PETERLIN.Biologija je bila moja peimarna stvar poleg glasbe in sicer sem takrat in zdaj malo manj intenzivno obiskujem klasične koncerte in si ne samo,da si domišljam,ampak vedno me pri koncertu navdihujejo tudi misli na naše okolje prav v treh kombinacijah :glas-barva-naravno slišani glas iz mojih sprehodov v naravi.To vse skupaj se prežema v moji domišljiji kar mi omogoča pisanje zgodbic za otroke/imam jih že 30/,pri čemer pa mi do objav v knjigi z lepa ne omogočajo lastni viri(pokojnina /in še posebej invalidska pokojniina;460,00eurov/.To me prav nič ne ovira,da jaz zgodbic ne bom več pisala,ampak trmasta,kot sem, sem šla z njiimi v vrtec, kjer so me razveselili otroci in ne njihove učiteljice,kar me resnično veseli,saj pišem vendar za otroke,ki so me prav obstopili,ko sem prinesla sabo knjigo z dobrimi footografijami živali in vsak je želel tudi o svoji živalici povedati dosti meni neznanega,kar me je srčno razveselilo,da potem,ko sem šla domov, sem vedela,da so mi otroci povedali več,kot sem jim lahko povedala jaz.Saj od otrok vendarle lahko starejši občutimo tisto primarno,kar smo morda zaradi starosti opustili,dostikrat zaradi, tega,da se nesplača.Zdaj vem,da se vedno splača,da se nam vendarele mora ljubiti.To je edino kar nam starejšim dostikrat umanjka.Prisrčen pozdrav.Doroteja Lampič, Vevče pri Ljubljni,Papirniški trg 17,1260 Ljubljna-Polje