Rešimo naravoslovne muzeje

author: Boris Kryštufek, Kustodiat za sesalce, Prirodoslovni muzej Slovenije
published: June 17, 2015,   recorded: June 2015,   views: 2608
Categories

Slides

Related content

Report a problem or upload files

If you have found a problem with this lecture or would like to send us extra material, articles, exercises, etc., please use our ticket system to describe your request and upload the data.
Enter your e-mail into the 'Cc' field, and we will keep you updated with your request's status.
Lecture popularity: You need to login to cast your vote.
  Delicious Bibliography

Description

Naslov ni nastal v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ampak je povzet iz novembrske izdaje revije Nature (Save the museums, 20.11.2014, Vol. 515, 311). Dve vodilni znanstveni reviji, Nature in Science, v zadnjem času posvečata nenavadno veliko skrbi naravoslovnim zbirkam. Razlogov je več: (i) zbirke so edini ahriv stanja v okolju, ki ga hitro spreminjamo, (ii) v obdobju biodiverzitetne krize so nenadomestljiva institucija pri dokumentiranju propadajoče raznovrstnosti življenja, (iii) predvsem pa zaradi njihovega propadanja. V novembrskem uvodniku poudarjeno besedilo sporoča, da je v naravoslovnih muzejih Italije propadla najmanj tretjina bioloških primerkih. Podatek je grozljiv sam po sebi, vtis pa je še slabši zaradi ignorance in arogance institucij, ki obvladujejo mehanizme za izboljšanje razmer. Kustosi naravoslovnih zbirk z evropskega vzhoda sporočajo, da je Italija samo vrh ledene gore. Kje je tu Slovenija? Naravoslovne zbirke so bile temelj prvega muzeja na Slovenskem, danes pa občutljivo naravoslovno gradivo hranimo v javnih skladiščih. Dve desetletji po osamosvojitvi se sami odrekamo materialnemu pričevanju o naravni dediščini. Vsem pravnim določilom navkljub.

See Also:

Download slides icon Download slides: pms2015_krystufek_resimo_muzeje_01.pdf (9.8 MB)


Help icon Streaming Video Help

Link this page

Would you like to put a link to this lecture on your homepage?
Go ahead! Copy the HTML snippet !

Reviews and comments:

Comment1 Doroteja Lampič, January 9, 2016 at 7:56 p.m.:

Najlepša hvala vam gospod Krištufek.Močno ste me navdušili z vašim predavanjem.Žal pa imam samo dovršeno gimnazijo iz obdobja(matura 1983/1984)in potem sem moralav službo z velikim veseljem sem potem takoj,ko sem dobila prvo pripravniško plačo,sem se vpisala v Prirodoslovno društvo in zaradi zdravstvenih težav iztopila/letnice ne vem/ampak,ko je prenehala tajništvo voditi spoštovana gospa profesorica MARIJANA PETERLIN.Biologija je bila moja peimarna stvar poleg glasbe in sicer sem takrat in zdaj malo manj intenzivno obiskujem klasične koncerte in si ne samo,da si domišljam,ampak vedno me pri koncertu navdihujejo tudi misli na naše okolje prav v treh kombinacijah :glas-barva-naravno slišani glas iz mojih sprehodov v naravi.To vse skupaj se prežema v moji domišljiji kar mi omogoča pisanje zgodbic za otroke/imam jih že 30/,pri čemer pa mi do objav v knjigi z lepa ne omogočajo lastni viri(pokojnina /in še posebej invalidska pokojniina;460,00eurov/.To me prav nič ne ovira,da jaz zgodbic ne bom več pisala,ampak trmasta,kot sem, sem šla z njiimi v vrtec, kjer so me razveselili otroci in ne njihove učiteljice,kar me resnično veseli,saj pišem vendar za otroke,ki so me prav obstopili,ko sem prinesla sabo knjigo z dobrimi footografijami živali in vsak je želel tudi o svoji živalici povedati dosti meni neznanega,kar me je srčno razveselilo,da potem,ko sem šla domov, sem vedela,da so mi otroci povedali več,kot sem jim lahko povedala jaz.Saj od otrok vendarle lahko starejši občutimo tisto primarno,kar smo morda zaradi starosti opustili,dostikrat zaradi, tega,da se nesplača.Zdaj vem,da se vedno splača,da se nam vendarele mora ljubiti.To je edino kar nam starejšim dostikrat umanjka.Prisrčen pozdrav.Doroteja Lampič, Vevče pri Ljubljni,Papirniški trg 17,1260 Ljubljna-Polje

Write your own review or comment:

make sure you have javascript enabled or clear this field: