Besedilo obravnava različne načine, na katere se v specifičnem kontekstu slovenske kulturne zgodovine govorice različnih družbenih skupin (sociolekti) vključujejo v diskurz literature kot družbene ustanove. Pri tem se opira na Barthesov pojem pisave kot načina mišljenja literature oziroma razmerja med ustvarjanjem in družbo. Sociolekti so utelešenja pogledov različnih družbenih skupin na svet. Njihovo vstopanje v literaturo kot ustanovo, ki pomeni refleksijo družbe o sami sebi in svojih vrednotah, je pogojeno s specifičnimi kulturnozgodovinskimi dejavniki in je zmeraj močno nabito s pomenom.