Etika partizanov je specifična tema ravno v sodobnem slovenskem romanu zadnjega desetletja, kjer se je pojavilo največ romanov s partizansko tematiko in motiviko, med katerimi sem se v razpravi posvetila petim: Da me je strah? Maruše Krese, Saga o kovčku Nedeljke Pirjevec, Opoldne zaplešejo škornji Zdenka Kodriča, Ubijanje kače Jožeta Snoja in To noč sem jo videl Draga Jančarja. Analiza etike partizanov skozi zgodbo in pripoved oziroma skozi dvoravninsko koncepcijo pripovedi je nakazala, da so si kljub različnim poetikam romani podobni po izhodiščni misli: etike partizanov se ne sme izvzemati iz običajnih moralnih kodeksov. Vseh pet romanov je različno osvetlilo naslednje »partizanske« etične vrednote, povezane z etiko socializma ali komunizma: tovarištvo, solidarnost, nesebična pomoč, enakost in enakopravnost ter svoboda. Najbolj zgoščeno in pripovedno kvalitetno sta etiko partizanov ubesedili Maruša Krese in Nedeljka Pirjevec, ki sta upoštevali etično zavezanost zgodbeni in pripovedni ravni.