Že tretje desetletje potekajo v državah članicah EU resna prizadevanja, da bi se na vseh področjih dela in življenja odpravila diskriminacija po spolu. V devetdesetih letih 20. stoletja pa se je v EU povečevalo zanimanje posebej za položaj žensk v znanosti, zlasti za njihovo neustrezno, premajhno udeležbo v znanstveni karieri. Kljub temu, da sta v Sloveniji spola ob diplomi številčno približno izenačena in to velja tudi še ob dosegu doktorskega naziva, pa se delež žensk v napredovanju kariere do redne profesure zniža na okoli 17%. Žal takšen škarjasti diagram ne velja le za Slovenijo, ampak za celotno Evropo.

Možnosti za vstop v znanstveno kariero v Sloveniji so relativno dobre zaradi uspešnega programa Mladi raziskovalci, ki poteka v različnih okvirih že od leta 1985. Ker pri tem programu ne gre le za štipendije, ampak pravzaprav za redno zaposlitev za določen čas, pripadajo v tem obdobju mladim vse sociale pravice, vključno s porodniškim in starševskim dopustom. Posledično je ta program prispeval k povečanju števila žensk, ki so se odločile za podiplomski študij. Podatki kažejo, je delež doktorski študentk v letu 1996 bil dobrih 36% in je do leta 2007 narasel na 49%. Poleg tega je študija pokazala, da so študentje uspešnejši, kadar delajo v večji in bolj raznoliki raziskovalni skupini, kar je v primeru programa Mladi raziskovalci.

Že omenjen škarjasti diagram znanstvene kariere pa kaže na to, da s podporo na začetni stopnji znanstvene kariere še ni rešeno vprašanje enakovrednega sodelovanja žensk v znanosti v Sloveniji. Zato je potrebno posvetiti posebno pozornost izgubi žensk na višjih stopnjah znanstvene kariere, kot tudi njihovemu (pre)majhnemu vplivu, ki ga imajo na odločanje v znanosti, tako po vsebinski kot finančni plati. Raziskave v več evropskih in zunajevropskih državah so pokazale, da obstajajo različne bolj in manj prikrite oblike diskriminacije tudi na področju raziskovanja in znanosti.

Novembra 1999 je Evropska komisija ustanovila v Helsinkih posebno skupino za ženske in znanost, v kateri ima že od začetka svoje mesto tudi Slovenija. Vprašanje enakih možnosti v znanost v Sloveniji je sicer že pred tem sprožil Urad slovenske nacionalne komisije za UNESCO, ki je jeseni 1994 v okviru Tedna znanosti organiziral okroglo mizo o ženskah v znanosti in raziskovanju. Takratno Ministrstvo za znanost in tehnologijo je 1999 imenovalo nacionalno koordinatorico za ženske v znanosti, dr. Tamaro Lah Turnšek, čemur je leta 2001 po zgledu Helsinške skupine sledila ustanovitev Komisije za uveljavitev vloge žensk v znanosti. Ministrstvo je imelo v Komisiji za uveljavitev žensk v znanosti kot ekspertnem telesu pomembno pomoč pri oblikovanju znanstvene politike v Sloveniji. Izmenično sta predsedovali Komisiji dr. Tamara Lah Turnšek in dr. Maca Jogan. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je januarja 2007 tretjič obnovilo mandat Komisije za ženske v znanosti, ki ji zdaj predseduje dr. Mirjana Ule.

V preteklih desetih letih svojega delovanja je Komisija za ženske v znanosti opravila veliko pomembnih nalog. Komisija je bila zelo dejavna na področju informiranja in ozaveščanja javnosti o vprašanjih žensk v znanosti. Prispevala je k zbiranju podatkov. Najpomembnejša je bila akcija zbiranje podatkov in analiza plač v javnih raziskovalnih zavodih, ki je pokazala na neenakost med spoloma.

Komisija je pri svojem dosedanjem delu najtesneje sodelovala z Javno agencijo za raziskovalno dejavnost v smeri odprave diskriminatornih določil pri pridobivanju sredstev za raziskovalno delo oziroma pri ocenjevanju prijaviteljev in prijaviteljic, ki so običajno nastopili v primeru izrabe porodniškega oziroma materinskega dopusta. Agencija je sprejela pravilnik, ki določa spolno ustrezno sestavo stalnih in občasnih strokovnih teles. Tudi Ministrstvo upošteva načelo enakih možnosti pri imenovanju svojih predstavnikov in predstavnic v različna odločitvena telesa v znanosti. Tako je trenutni delež žensk v tovrstnih telesih bistveno boljši kot v preteklosti. Pomemben segment enakopravnosti so tudi nagrade. Zato si je Ministrstvo skupaj s Komisijo za ženske v znanosti zadnja leta močno prizadevalo, da bi bilo podeljevanje državnih nagrad in priznanj v znanosti in tehnologij bolj uravnoteženo.

Kot kažejo določeni indikatorji prizadevanja za enakopravno vlogo žensk v znanosti še niso dosegla zadovoljivega cilja v vseh segmentih. Pravni okviri so postavljeni in o vprašanju vloge žensk v znanosti se danes pogosteje razpravlja. Zdaj pa so na vrsti strukturne spremembe, ki jih lahko Ministrstvo ob strokovni podpori Komisije za ženske v znanosti doseže le skupaj z vodstvi univerz in raziskovalnih inštitutov.

V skladu s tem je aktualna Komisija za ženske v znanosti prenovila mandat za svoje delo in si bo v naslednjih letih prizadevala za spremljanje in sooblikovanje indikatorjev za izboljšanje enakopravnega sodelovanja žensk v znanosti ter spremljanje ravnanja administracij raziskovalnih institucij. Nadaljevala bo s spremljanjem zakonskih podlag in strateških dokumentov oziroma njihovega izvajanja. Komisija je v preteklem letu že pripravila interne smernice glede rabe ustreznih izrazov za oba spola v slovenščini in jih objavila na svoji spletni strani. Svojo dejavnost na področju spolno občutljive rabe jezika pa namerava še razširiti. Prav tako bo spremljala uravnoteženo sestavo odločitvenih teles v znanosti.

Ljubljana, 7. marec 2011