Naša civilizacija odriva smrt, bolečino, žalovanje na rob. Čustvena izguba je po navadi prepletena z drugimi izgubami, predvsem izgubo ekonomske ali socialne varnosti. Kdor poskuša po smrti bližnjega preživeti in znova zaživeti, se sooča z vprašanjem, ali s tem ne izdaja umrlega. Položaj žensk, ki ostanejo same, potrjuje, da nas še zmeraj določajo patriarhalni vzorci. ​Erica Johnson Debeljak je pred petimi leti izgubila moža Aleša Debeljaka. Zdaj je napisala knjigo, ki je ganljiva in neizprosno odkrita osebna zgodba o obupu, a tudi neustavljivi želji po življenju. Pripoved o svoji bolečini in svojem novem položaju v družbi je umestila v sijajno analizo vloge vdov nekoč in danes. Pravi, da ji je pisanje pomagalo preživeti. Sedaj njen zapis pomaga drugim, ki so ostali sami in se počutijo odrinjene, prejela je mnogo pisem podpore in zahval.