Čeprav je zaupanje ključna sestavina za zdravo osebnostno rast in uspeh tako v šoli kot v življenju, se zdi, da kot starši v želji, da bi za svojega otroka naredili najboljše, raje dajemo prednost strahu in pretiranemu nadzoru. To se vse močneje odraža tudi v odnosih med starši, otroki oziroma mladostniki in učitelji. Pretirana zaskrbljenost staršev in varovanje mladostnikov pred kakršnimi koli negativnimi izkušnjami vodi v pretirano občutljivost otrok, s tem pa tudi v nesposobnost sprejemanja osnovnih odgovornosti ter reševanja problemov, krepitev zgolj lastnega ega in zamegljen pogled nase, na družbo ter na odnose z drugimi.