Prijetni družinski trenutki so prežeti s toplino in smehom. Ko zapremo oči, si jih lahko prikličemo: otrok nam priteče v objem, zavzeto posluša našo pripoved in nas zvedavo sprašuje, vztrajno ponavlja neko spretnost in s ponosom reče: »Glej, kaj znam!« Ta želena vedenja niso prirojena, so naučena, prav tako so naučena tudi neželena vedenja (kričanje »Ne bom!«, izsiljevanje z jokom, odlašanje, upiranje …). Kako doseči, da bo želenega vedenja več in s tem tudi več prijetnih družinskih dni?