Pri klasični vzgoji imamo navado vprašati: kako in s kakšnimi pristopi vzgojiti otroka. Pri vzgoji s čuječnostjo je vprašanje v obratni smeri in se glasi: kako vzgajati sebe. Uspešna vzgoja je vedno povezana s tem, v kolikšni meri smo starši (ali učitelji) razvili svoje razumevanje o svetu. Vzgoja s čuječnostjo ima zato svojo logiko – prvič: ni enosmerna (v smeri od staršev do otrok), temveč gre v obe smeri (tudi od otrok do staršev), drugič: zahteva lastno budnost in ne le oprijemanje za pravila, in tretjič: vedno vsebuje mero humorja, s katerim se lažje razrešijo še tako zapletene situacije. Čuječnost je budnost in vzgoja otrok je sredstvo, ki nam pomaga, da razvijemo svojo budnost in budnost otroka, ki nam je zaupan, do največje možne mere. ​