Okolje in izzivi 21. stoletja postavljajo pred posameznika (na videz) vse večje izzive. Včasih je bilo za starše dovolj, če so poskrbeli za hrano, varnost, obleke in šolske potrebščine. Otroci so se smejali, bili zadovoljni in cele dni noreli naokrog. Danes se zdi, da ni več tako preprosto. Otrokom je potrebno dati najboljše izhodišče v vse večji konkurenčni tekmi za najboljše pozicije v družbi. Noben mesec, teden, dan ali ura ne sme biti zamujena. Sedaj se bije bitka za vire, da bo moj otrok, ki je itak poseben, enkraten in si zasluži vse najboljše, vstopil v svet pripravljen in konkurenčen. Nič ni več dovolj dobro. Nič ni več preveč. Ljudje se ubijamo s sledenjem idealom, ki niso več ideje, temveč čisto konkretni cilji, ki niso odvisni le od nas, temveč tudi od interesov, želja, pričakovanj in zmožnosti otrok. Jih je kdo kaj vprašal?