Prekarno delo ni dolgotrajno, ne predstavlja stabilne oblike zaposlitve, zaslužek pa ne zagotavlja dostojnega preživetja. Nadalje, gre za delo, ki delavcu, t. i. prekarcu, ne zagotavlja delovnopravnega varstva, pogosto (delno) umanjka socialna varnost, ob enem pa njegov navadno fleksibilen delavnik zaznamujejo tudi preobremenjenost in nepredvidljivi dohodki. Status prekarnega delavca lahko pripišemo vsem, ki so se znašli nekje med brezposelnostjo in pogodbo za nedoločen čas. Med drugim gre za osebe, ki opravljajo delo na podlagi civilnih pogodb (avtorske pogodbe, podjemno delo), delajo na črno, s skrajšanim delovnim časom, opravljajo študentsko delo, agencijsko delo ali so samozaposlene (s.p.).

Veliko se govori o enakopravnosti spolov na delovnem mestu, o enakopravnosti spolov pri delu. Znotraj te nadpomenke se navadno razpravlja o kršenih pravicah žensk pri zaposlovanju, pri določitvi oblike dela in drugih značilnostih zaposlitve, pri napredovanju, priložnostih, ugodnostih in odnosih na delovnem mestu, pri delovnih razmerah ter nenazadnje pri plačilu za opravljeno delo.

Poleg naštetega se bomo na četrti okrogli mizi v okviru projekta Prekariat dotaknili tudi prekarnih zaposlitev, ki so jim glede na navedbe avtorjev pogosteje podvržene ženske kot moški ter razbili marsikateri stereotip, vezan na obravnavano tematiko.

Razpravo o spolni diskriminaciji na trgu dela in o prekarnih zaposlitvah je organiziralo društvo Gibanje za dostojno delo in socialno družbo.