Kriminologija se sooča z resnim preizpraševanjem, kdo je subjekt kriminalnega dejanja, kakšna je njegova odgovornost, kaj vodi posameznika k kriminalni dejavnosti in kako se kriminalno obnašanje lahko prepreči. Vsa ta vprašanja se v sodobnem času postavljajo na nov način. Na eni stani imamo porast kriminalnega obnašanja, ki je vezan na centre ekonomske moči, in ki velikokrat sploh ni prepoznano kot kriminal. Na drugi strani pa imamo povečano iskanje potencialne deviantnosti ljudi iz obrobja družbe, ljudi, ki so predvsem označeni z revščino, pomanjkljivo izobrazbo, disfunkcionalnim družinskim življenje in razpadajočimi odnosi v skupnosti. Če je torej prva skupina prestopnikov – npr. protagonisti, ki so vezani na moč kapitala, vedno manj nadzorovana iz strani države in vedno manj podvržena pravni regulativi ter kaznovanju za prestopno obnašanje, pa je druga skupina postal jedro raznovrstnih pravno-znanstvenih pristopov, ki pod krinko pomoči, ustvarja nove oblike izključevanja. Naš raziskovalni projekt se teh dilem dotika tako, da se na eni strani lotevamo teoretske analize tega, kaj kazensko pravo in družba kot taka dojema kot kriminalni subjekt, kako se definicija tega subjekta spreminja skozi zgodovino in še posebej, kakšne spremembe so se zgodile v dojemanju kriminala v državah, ki so šle skozi tranzicijo od socializma v kapitalizem. V tem kontekstu še posebej posvečamo pozornost spreminjajočim se družbenim definicijam etike in morale. Naslednja pomembna analiza zadeva vpliv znanosti na kazensko pravo in kazansko pravni sistem. Genetika in nevroznanost sta danes dojeti kot znanosti, ki odpirajo nove možnosti predvidevanja bodočega kriminalnega obnašanja, hkrati pa ponujata nove načine sojenja. V svetu so se dogodili prvi primeri, ko je bila kazen za določeno kriminalno dejanje zmanjšana zaradi domnevne genetične predisponiranosti posameznika za zločin. Analiza možganov pa se pojavlja kot vedno bolj sprejemljiv dokazni material tako v kazenskopravnem kot tudi civilnem pravnem postopku. Za kriminologijo to vključevanje znanosti predstavlja velik izziv. Ob navideznem izboljšanju metod preprečevanja kriminalne dejavnosti in ob obljubljanju možnih zgodnjih intervencij, ki bi preprečile, da do kriminalnega obnašanja nekoč pride, so raziskovanja o kriminalni genetiki privedla do novih oblik izključevanja, predvsem na ekonomski in rasni osnovi.

Zelo pomembno na dojemanje krimiminala in na oblikovanje novih oblik družbenega nadzorovanja vpliva tudi nova tehnologija. Naša življenja so vse bolj nadzorovana preko našega vključevanja v razna internetna socialna omrežja, preko brskanja po internetu in preko novih potrošnih mehanizmov, kot so različne kartice zvestobe. Na drugi strani pa je internet postal tudi novo mesto kriminala, kraje podatkov, ekonomske špijonaže in podobno. Naš raziskovalni projekt se loteva vprašanja, kako tehnologija vpliva na nove oblike kriminala, hkrati pa analiziramo tudi, kako se kazensko pravo odziva na te spremembe.

Raziskovalna skupina je svojo odličnost pokazala z objavami pri vrhunskih mednarodnih založbah in nastopi na uglednih mednarodnih konferencah. Bili smo tudi so-gostitelj evropskega kongresa kriminologije. Naši raziskovalni dosežki pa so nam pomagali tudi pri pripravi spremeb slovenske kazenkse zakonodaje.