Program »Pogoji in problemi sodobne filozofije« nadaljuje že opravljene programske raziskave na Filozofskem inštitutu in bo v petletnem obdobju 2004-2008 osredotočen na tri glavne problemske sklope:

1. Raziskovanje premen tradicionalnih filozofskih kategorij (biti, resnice, subjekta, objekta, volje, človeka, življenja itn.) v postmoderni filozofski misli. Raziskovalno delo si bo prizadevalo umestiti konceptualne premene v postmoderni filozofski misli in nastajanje novih problematik v širši okvir filozofskih, znanstvenih, epistemoloških, kulturnih, pa tudi politično-ekonomskih procesov v sodobnem svetu in v Sloveniji. Cilj raziskovalnega dela je elaboracija odgovora na vprašanje, ali je in na kakšen način je v razmerah globaliziranega sveta še možna filozofija kot področje čiste misli. Posebno pozornost bo raziskovalno delo pri tem posvetilo: konceptualnim in metodološkim povezavam postmoderne filozofije s sodobnimi družboslovnimi in humanistični vedami, predvsem pogojem in rezultatom srečanja postmodernih filozofskih zastavitev s psihoanalizo Freuda in Lacana, z lingvistiko, epistemologijo, pravom, zgodovino in antropologijo; analizi razhajajočih se problematik subjekta in subjektivacije v postmoderni filozofiji (Badiou, Lyotard, Foucault, Negri, Agamben, Derrida, Habermas itn.); premisleku statusa etike in etičnih diskurzov v filozofiji in sklopu sodobnih znanosti; novemu premisleku političnega, izhajajočem iz zloma klasičnih pojmov univerzalnosti, družbene vezi in skupnosti; premisleku novih tehnologij, kiberprostora in virtualizacije prostora; kritični obravnavi vitalističnih in neodarwinističnih tokov v sodobni filozofiji, biofilozofije in biotehnologije, etologije, novih pojmovanj telesa in življenja itn.
2. Raziskovanje filozofsko relevantne zgodovine politične misli in raziskovanje zgodovine filozofskega in znanstvenega oblikovanje modernega sveta. Pri raziskovanju zgodovine politične misli bo posebna pozornost posvečena koncipiranju oblasti v zahodni miselni tradiciji, artikuliranju pojma države ter doslej slabo raziskanim povezavam med suverenostjo, religijo, vzponom trgovanja in »ekonomije« ter svetovno vojno. Poseben del raziskovalnega dela je tudi dekonstrokcija historiografske revizije spomina na nacistično in fašistično okupacijo v Sloveniji (1941-45), odporniško gibanje, kolaboracijo in povojne poboje ter analiza interpretacije zgodovine kot travme. Cilj raziskovalnega dela je prispevati k pojasnitvi problemov: zgodovinskega spomina in zgodovinske travme, državljanske in verske vojne, oblikovanja političnega prostora in vzpona predstavniške demokracije, evropskih kolonialnih in civilizacijskih projektov ter oblikovanja meddržavnega sistema in nadnacionalnih identitet (imperij, Evropa). Temeljno izhodišče raziskovanja filozofske in znanstvene zgodovine oblikovanja modernega sveta bo, da so filozofski in čisto znanstveni vidiki tega procesa neločljivo povezani, pri čemer predstavlja srednjeveška filozofija točko preseka med antično episteme in novoveško filozofijo. V tem okviru bo posebna pozornost namenjena razmerju med filozofijo, teologijo in znanostjo ter epistemološkim, filozofskim in znanstvenim transformacijam visokega srednjega veka, renesanse in zgodnje moderne dobe. Cilj raziskovalnega dela je, da z analizo izbranih besedil prispeva k osvetlitvi epistemoloških elementov, ki ločujejo moderno in predmoderno filozofijo in znanost.
3. Raziskovanje filozofske estetike in filozofske problematike vizualnosti ter vizualne umetnosti kulture. Teoretično izhodišče raziskovalnega dela bo tradicija kritične teorije družbe, poststrukturalizem, heglovska tradicija v estetiki ter sodobne filozofske in estetiške teorije. Raziskovalno delo se bo osredotočilo, prvič, na problematiko sodobne svetovne estetike (institucionalna teorija umetnosti; teorije o koncu umetnosti, obravnava modernizma; odnos med umetnostjo in kulturo v filozofiji in estetiki; političnost umetnosti in kulture; globalizacija v estetiki; odnos.