Začetek leta 2017 deluje precej distopično; po mnenju medijev nam grozijo migranti, razpad EU, globalno segrevanje, teroristi, tajkuni, strokovnjaki in še cela vrsta podobnih tegob. Družbene krize se zrcalijo v življenjih posameznikov, ki se vsakodnevno spopadamo z novimi skrbmi, anksioznostjo, depresivnostjo in novodobnimi odvistnostmi – od spleta, pornografije, socialnih omrežij, videoigric. Vendar, ali je kriza nujno nekaj slabega?

Kriza predstavlja porušeno ravnovesje, ki opozarja na potrebo po spremembah. Na prvi pogled se zdi samo kot nesreča, a obenem predstavlja priložnost za izboljšanje, rast in razvoj. Skozi evolucijo so krize oblikovale človeško vrsto, skozi zgodovino so krojile našo kulturo, politiko in gospodarstvo, skozi posameznikovo življenje krize oblikujejo njegovo identiteto. So torej krize normalen in nujen del življenja? Je možna prihodnost brez kriz? Bi si to sploh želeli?

V Tednu možganov 2017, ki poteka pod naslovom Krizni novi svet, prevprašujemo, ali je sodobna situacija nekaj novega, posebnega, apokaliptičnega. Ali je res taka kriza, kot vsi kričijo? Morda z odzivi, kot sta strah in stres, krizo še poglabljamo? Preučili bomo delovanje kriz v naših možganih in skupaj razmišljali, na kakšne načine v osebnih in družbenih krizah prepoznati priložnosti, da se iz njih izvlečemo še boljši, kot smo bili poprej.