Med pomembne ugotovitve sodobnih nevrofizioloških raziskav sodi opažanje, da intenzivno urjenje gibanja ohromljenih nog ali rok vodi pri bolnikih po možganski kapi ali poškodbi glave do reorganizacije osrednjega živčnega sistema in s tem do znatnega izboljšanja hoje ali prijemanja. Raziskovalci programske skupine »Analiza in sinteza gibanja pri človeku in stroju« smo razvili metode vodenja kompleksnih robotskih sistemov, ki ne silijo bolnika v predprogramirane gibe, ampak mu pomagajo v tolikšni meri, kolikor je za posameznika potrebno. Tako smo razvili idealne »robotske terapevte«, ki skupaj z izvirnimi merilnimi metodami in sistemi navidezne resničnosti omogočajo intenzivno urjenje gibov spodnjih in zgornjih ekstremitet.

Dvonožna hoja je ena najpomembnejših značilnosti vrste Homo sapiens. Rehabilitacijske sisteme za ponovno učenje hoje predstavljajo trije podsistemi: aktuacijski, senzorni in kognitivni. Za urjenje hoje moremo uporabiti sisteme električne stimulacije paraliziranih mišic ter pasivne ali aktivne eksoskelete.

Prijemanje upravičeno velja za najpomembnejšo človekovo gibalno dejavnost. Naloga prijemanja pa ni le rokovanje s predmeti in orodji, z rokami tudi čutimo in se sporazumevamo. Študij prijemanja smo razdelili v tri faze: faza približevanja predmetu, faza izvajanja sile na predmet in faza spreminjanja lege že prijetega predmeta.

Predlagani nevrorehabilitacijski robotski pristopi omogočajo učinkovito reševanje problemov nege, podpore in ohranjanja avtonomije starejših in gibalno oviranih oseb ter razvoj novih storitvenih dejavnosti v zdraviliščih in toplicah.