Bloomova taksonomija ciljev vzgoje in izobraževanja v Sloveniji že desetletja vpliva na kurikularno načrtovanje in preverjanje znanja, med drugim tudi pri predmetu biologija. Avtor besedila skuša pokazati, da je bil ta vpliv vseskozi problematičen. Strokovna besedila in celo uradni šolski dokumenti pogosto potvarjajo taksonomijo. Sporna je tudi izvirna različica taksonomije. Nastala je na opisnih in izkustvenih izhodiščih, kar jo uvršča med klasifi kacije, ki so nastajale v času pred Linnéjem. V taksonomijo je vgrajena logika, ki neustrezno razdvaja psihološko in epistemsko razsežnost učenja. Avtorji taksonomije se zavzemajo za načelo učenčeve avtonomnosti, vendar se v njihovi razlagi to načelo nanaša le na psihološko razsežnost učenja. Bloomova skupina je znanje enačila z informacijami, čeprav so že sočasne spoznavne teorije skoraj enotno trdile, da je znanje sestavljeno iz pojmov. Zato taksonomija ne upošteva dejstva, da je vse (tudi biološko) znanje perspektivično. Kako sporne zamisli so vgrajene v Bloomovo taksonomijo, je mogoče pokazati na primeru biološkega pouka in znanja.