Zgodbe o psihoterapiji, ki kažejo, kako lahko ljudje razrešujemo zahtevne življenjske situacije in osebnostno rastemo, ko doživimo hude krize, postajajo vse bolj popularne. Vzbujajo celo upanje, da je možno najti pot iz bivanjskih stisk, ki so v sodobnih razmerah kobiličarskega kapitalizma vse pogostejše. Zgodbe v psihoterapiji pa so uporabne v širokem razponu – od zgodb za vzpostavljanje stika in razvijanje terapevtskega odnosa, zgodb, ki pomagajo pri diagnosticiranju, zgodb, ki posredujejo informacije, do zgodb, ki sprožajo proces iskanja rešitev, usmerjajo v prihodnost in v oblikovanje uresničljivih ciljev, spodbujajo nove ideje ter zmanjšujejo nemoč in odpor do terapevtskih sprememb. To izvira iz dejstva, da je umski proces, mišljenje ali karkoli, kar označimo z besedo »mišljenje«, tako kot človeško bitje dejansko sestavljeno iz tkanja, primerjanja, ustvarjanja, mešanja in obdelovanja zgodb.