Magnetno privlačne snovi so poznali že v antični Grčiji. Prvi magnet iz železa je sintetiziral angleški znanstvenik William Gilbert več kot 2000 let kasneje, v 17. stoletju. Da obstajajo magnetno privlačne tekočine pa so prvi, pred skoraj desetimi leti, dokazali slovenski znanstveniki. Nekaj za kar je veljalo, da obstaja samo v trdni snovi, je slovenskim kemikom in fizikom uspelo narediti z delci v tekočini. Kje so razvoj in raziskave deset let kasneje in kaj sploh so magnetno privlačne tekočine? To nam bo pojasnila dr. Darja Lisjak, ki je sodelovala pri tem prelomnem dosežku.

Spoznali bomo tudi zgradbo magnetno privlačnih tekočin, ki jih sestavljajo magnetne nanoploščice, ki si jih lahko predstavljamo kot nanomagnetke, stotisočkrat manjše od debeline lasu. Pa tudi o tem, kako se magnetno privlačne tekočine lahko uporabi, na primer za meritve na daljavo, kar je še posebej uporabno v ekstremnih okoljih, ki so človeku nevarna, na primer v vesolju.

Ker so magnetno privlačne tekočine sestavljene iz magnetnih nanoploščic, pa se bomo v pogovoru dotaknili tudi nanodelcev. Dr. Lisjak bo pojasnila najnovejša dognanja o njihovi uporabi, ponovni uporabi in potencialni nevarnosti za človeka.