Podatkovno rudarjenje, umetna inteligenca in veliki podatki (angl. big data) so modne ključne besede, ki se čedalje pogosteje pojavljajo v interdisciplinarnih projektih in raziskovalno-razvojnih skupinah, in to tako v industriji kot v akademskem okolju. Na simpoziju razpravljamo, kaj ti izrazi pomenijo in kako jih vidijo antropologi in nasploh humanisti in družboslovci. Ugotavljamo, kako lahko etnografijo posodobimo in nadgradimo z digitalnimi orodji in pristopi, s katerimi bomo bolje razumeli načine življenja v različnih družbeno-kulturnih kontekstih. Poleg tega skušamo pojasniti, ali je »klasična« etnografija v informacijski dobi še vedno smiselna za razumevanje človeških navad in praks – in ali je sploh možna. Velik del medosebnih stikov in družbene komunikacije ter oblikovanja družbenih skupin namreč poteka z uporabo naprav, ki so bile sprva namenjene klasičnemu pogovarjanju (npr. mobilni telefoni), zato sodobnih raziskav sploh ni več mogoče izvajati brez digitalne etnografije. Ključno vprašanje je, ali se v digitalnem okolju povsem spremenijo klasične prvine izvajanja etnografskega terenskega dela z neposredno izkušnjo, ali pa je celo sama izkušnja vsakdanjosti v pomembnem delu digitalizirana.

Za več informacij obiščite spletno stran dogodka.